Macron in papež Leon XIV. v Vatikanu za dialog in mir sredi bližnjevzhodne krize

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v Vatikanu srečal s papežem Leon XIV., kjer sta v senci bližnjevzhodne krize poudarila pomen dialoga in skupnega prizadevanja za mir. Srečanje je bilo njuno prvo, odkar je bil papež Leon XIV. izvoljen lani. Po srečanju je papež sprejel tudi člane kaldejske katoliške Cerkve iz Bagdada, ki so se v Rimu zbrali zaradi izbire novega patriarha, ter ob tem obsodil nasilje in vojno na Bližnjem vzhodu.
Emmanuel Macron se je v Vatikanu na zasebni avdienci srečal z Leonom XIV., njun pogovor v Apostolski palači pa je trajal eno uro, kar je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bistveno dlje, kot je običajno za papeško avdienco.
Kot so sporočili v Vatikanu, so se pogovori osredotočili na svetovne konflikte, pri čemer je bilo izraženo upanje, da je skozi dialog in pogajanja mogoče znova vzpostaviti mirno sobivanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki še navaja, da se je Macron srečal tudi z več visokimi člani rimske kurije.
"Ukrepanje za mir dolžnost in nuja"
Srečanje je potekalo v senci napetosti na Bližnjem vzhodu in skupne zaskrbljenosti nad dogajanjem v Libanonu. Tega je papež obiskal decembra lani, Macron pa je v zadnjih dneh večkrat pozval, naj se v nedavno doseženo prekinitev ognja med ZDA in Iranom vključi tudi Libanon.
Po besedah Macronovega tiskovnega predstavnika se je želel predsednik pogovoriti predvsem o "rešitvi krize na Bližnjem vzhodu".
Ob koncu je Macron dejal, da je "zelo vesel", da se je srečal s papežem, in na družbenem omrežju X zapisal: "Deliva si isto prepričanje - v luči razkolov v svetu je ukrepanje za mir dolžnost in nuja."
V Elizejski palači so pred obiskom povedali, da bosta Macron in papež razpravljala o široki paleti tem, med drugim tudi o regulaciji umetne inteligence, podnebnih spremembah in humanitarnih vprašanjih.
Francoski predsednik, ki ga je ob obisku spremljala soproga Brigitte Macron, je papežu, športnemu navdušencu, med drugim podaril podpisan dres francoske košarkarske reprezentance, faksimile zemljevida francoskega misijonarja iz 17. stoletja Jacquesa Marquetta in knjigo o obnovi pariške katedrale Notre-Dame.
Za Macrona je bila to njegova četrta avdienca pri papežu, odkar je nastopil predsedniško funkcijo - pred tem je bil trikrat pri pokojnem papežu Frančišku -, in prvo srečanje z Leonom, prvim ameriškim papežem.
Macron, mož sočutja
Med obiskom v Rimu je Macron pritegnil pozornost tudi z dejanjem sočutja, ko je v četrtek zvečer med sprehodom po središču italijanske prestolnice pomagal starejšemu moškemu, ki se ni dobro počutil.
Ko je videl moškega, ki je sedel sključen na stopnicah, se je Macron ustavil in prosil svoje osebne zdravnike, ki so bili z njim, naj mu pomagajo. Zdravniki so se moškemu posvetili približno 15 minut in se prepričali, da ni nič resnega. Nato se je predsednik z njim rokoval in nadaljeval sprehod, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Kristjani na Bližnjem vzhodu niso drugorazredni državljani"
Papež Leon XIV. je danes prav tako sprejel člane kaldejske katoliške Cerkve v Bagdadu ter ob tem pozval k zaščiti in večjim pravicam kristjanov na Bližnjem vzhodu, pri čemer je opozoril, da z njimi ne bi smeli ravnati kot z "drugorazrednimi državljani".
Člani kaldejske Cerkve so se namreč zbrali v Rimu, da bi izvolili novega patriarha po umiku kardinala Louisa Raphaela Saka. Glede izvolitve novega patriarha pa je papež poudaril, da bi moral biti ta predvsem "oče v veri" in znamenje enotnosti.

Papež Leon XIV. je med sinodo za izvolitev novega patriarha škofe pozval, naj ostanejo zvesti svojemu dolgemu in zgodovinskemu poslanstvu miru, še zlasti "v svetu, zaznamovanem z absurdnim in nečloveškim nasiljem, ki ga v teh časih ženeta pohlep in sovraštvo", predvsem v deželah, ki veljajo za rojstni kraj krščanstva, poroča Vatican News.
Pri tem je poudaril, da "Bog ne blagoslavlja konfliktov" in da "kristjan nikoli ne stoji na strani tistih, ki so včeraj vihteli meč, danes pa mečejo bombe".
Kaldejska katoliška Cerkev spada med katoliške cerkve vzhodnega obreda in po poročanju Radia Vatikan izvira iz izročila asirske Cerkve oziroma sirsko-vzhodne Cerkve. Leta 1830 je Rim voditelju kaldejske Cerkve priznal uradni naziv babilonski kaldejski patriarh. Cerkev ima po nekaterih ocenah okoli 641.000 članov po vsem svetu, večina pa jih živi v Iraku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje